Analiza dvojne pomembnosti
Analiza dvojne pomembnosti organizacijam pomaga določiti, katere trajnostne teme so najbolj relevantne za poročanje o trajnostnosti. Zajema lastne vplive in vplive v vrednostni verigi na ljudi ali okolje. Ti vplivi so povezani z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi zadevami (ESG). Vključuje tudi pomembne trajnostne vplive, ki od zunaj vplivajo na sposobnost organizacije, da ustvarja in pridobiva finančni kapital. Z analizo dvojne pomembnosti učinkovito identificiramo vplive, tveganja in priložnosti (IRO).
Koncept dvojne pomembnosti temelji na dveh stebrih:
Pomembnost učinka
Prvi steber je pomembnost učinka oz. vpliva. Ta se osredotoča na vpliv organizacije na okolje in družbo. To vključuje vse od ogljičnega odtisa do vpliva na lokalne skupnosti in delovne pogoje.
Finančna pomembnost
Drugi steber je finančna pomembnost, ki preučuje, kako različni trajnostni dejavniki vplivajo na poslovno uspešnost in razvoj organizacije. To lahko vključuje na primer, kako podnebne spremembe vplivajo na stroške poslovanja ali kako družbeni trendi spreminjajo povpraševanje po izdelkih.
Analiza dvojne pomembnosti, zakaj je potrebna?
Pomen analize dvojne pomembnosti se kaže v produktu procesa ocenjevanja. Odraža pomembnost trajnostnih tem v Evropskih standardih za trajnostno poročanje (ESRS) in z njimi povezane podatkovne točke. To pomeni, da morajo biti vse podatkovne točke, ki so prepoznane kot pomembne, razkrite. Izjeme so možne le, če organizacija ustrezno argumentira razlog za njihovo izpustitev.
Analiza prav tako omogoča organizacijam, da racionalizirajo poročanje o trajnostnosti. Tako lahko izpustijo tematska področja, ki niso ocenjena kot pomembna.
Kako izvajamo analizo dvojne pomembnosti?
Izvajanje analize poteka sistematično, ESG ON vas vodi skozi več stopenjski metodološki postopek analize dvojne pomembnosti. Postopek je ustrezno dokumentiran za potrebe revizije.
Postopek se začne z razumevanjem konteksta organizacije, kjer organizacija identificira pomembne deležnike v svoji vrednostni verigi, npr. zaposleni in dobavitelji. Analizira se vrednostna veriga organizacije in določi način vključevanja deležnikov. Pri analizi dvojne pomembnosti je potrebno vključiti vsaj interne deležnike (npr. zaposleni). ESG ON omogoča vključevanje deležnikov z digitalnim anketnim vprašalnikom.
Sledi identifikacija vplivov, tveganj in priložnosti (IRO) v verigi vrednosti. Ti so povezani z določeno trajnostno temo v tematskem ESRS 1, odstavek AR16.
Primeri tem vključujejo onesnaževanje zraka, vode, tal in druge. Namen je sestaviti končni seznam pomembnih tematskih ESRS, ki zajemajo ESRS E1-5, S1-4 in G1.
Kazalniki za ovrednotenje
Evropski standardi za trajnostno poročanje (ESRS) določajo kazalnike za ovrednotenje, vendar ne določijo pragovnih vrednosti. ESG ON ima pripravljeno metodologijo v skladu z Direktivo CSRD, ki upošteva kazalnike določene v ESRS:
- Pri vrednotenju finančne pomembnosti upoštevamo več kazalnikov. Med njimi so vrsta in stanje vpliva ter verjetnost, da se bo pojavil. Upoštevamo tudi vpliv na denarne tokove in razvoj organizacije. Pomembni so vplivi na uspešnost in položaj organizacije ter na stroške kapitala. Ne smemo pozabiti na dostop do financiranja in pomembne faze v življenjskem ciklu. Mnenje eksternih deležnikov upoštevamo kot “utež” pri vrednotenju.
- Pri ocenjevanju pomembnosti učinka moramo upoštevati vrsto, stanje in verjetnost vpliva. Zelo pomembna je nepopravljivost učinka. Obseg vpliva merimo v geografskem, demografskem in okoljskem smislu. Interno oceno vpliva upoštevamo kot “utež” pri vrednotenju. Tudi mnenje eksternih deležnikov predstavlja “utež” pri končni oceni pomembnosti učinka.
Za najem aplikacije ali pomoč pri izbiri modulov izpolnite spodnji obrazec
Ne veste, kateri modul izbrati? Ali pa vas zanima samo določen modul?
Kontaktirajte nas in svetovali vam bomo.