Nazaj na blog

CSRD / ESRS

Evropski standardi za trajnostno poročanje (ESRS): okvir razkritij po CSRD

Tilen Tadej Zafran · 28. avgust 2026 · 5 min branja

Grafika z naslovom "The ESRS" in štirimi naslovnicami osnutkov standardov (splošna načela, podnebne spremembe, lastna delovna sila, upravljanje) na temno zelenem ozadju z logotipom EFRAG

Evropski standardi za trajnostno poročanje (ESRS) so nabor standardov, ki določajo, kako morajo podjetja poročati o vplivih na okolje, družbo in upravljanje (ESG) v okviru direktive CSRD - z namenom doslednega, primerljivega in zanesljivega poročanja.


Če direktiva CSRD pove, da morate poročati, standardi povedo, kaj točno in v kakšni obliki. Prav tu se večina podjetij prvič sreča s pravo kompleksnostjo: na desetine tematskih področij, stotine podatkovnih točk in zahteva po revizijski sledljivosti. Razumevanje strukture standardov to kompleksnost spremeni v obvladljiv načrt.


Gorsko jezero Bachalpsee z zasneženimi vrhovi v ozadju - ponazoritev naravnega okolja, ki ga razkritja po standardih ESRS varujejo

Kaj so evropski standardi za trajnostno poročanje?

Standarde razvija Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG). Za velika podjetja in subjekte javnega interesa obsegajo dva medsektorska standarda (ESRS 1 in ESRS 2) ter deset tematskih standardov, razporejenih v okoljski, socialni in upravljavski steber. Za MSP so pripravljeni enostavnejši, prostovoljni standardi.


Načela, ki jih postavlja ESRS 1 in veljajo prečno, so relevantnost, doslednost, primerljivost, zanesljivost in razumljivost. Ta načela zagotavljajo, da so razkritja uporabna, primerljiva skozi čas in med podjetji ter razumljiva deležnikom.

Aktualno: prvi sklop standardov (ESRS Set 1) je bil sprejet leta 2023, v okviru Omnibus poenostavitve pa je v pripravi revidirana, poenostavljena različica z manjšim številom obveznih podatkovnih točk. EFRAG je oktobra 2025 oddal tehnični nasvet, končne standarde z delegiranim aktom sprejme Evropska komisija. Pred poročanjem preverite, katera različica velja za vaše poslovno leto.


Ločeno od te poenostavitve že velja delegirana uredba "Quick Fix" (11. julij 2025), ki podjetjem prvega vala - tistim, ki so prvič poročala v letu 2025 za poslovno leto 2024 - za poslovni leti 2025 in 2026 podaljša več prehodnih olajšav. Vsa podjetja prvega vala lahko izpustijo pričakovane finančne učinke; podjetja z do 750 zaposlenimi lahko izpustijo emisije obsega 3 (in skupne emisije TGP) ter razkritja po ESRS E4, S1, S2, S3 in S4; podjetja z več kot 750 zaposlenimi pa lahko v celoti izpustijo E4, S2, S3 in S4 ter del razkritij po S1. Če je tema kljub izpustu materialna, je treba o njej podati povzeto razkritje (ESRS 2, odstavek 17). Olajšave ne veljajo za drugi in tretji val, ki po zamiku za leti 2025 in 2026 itak nista zavezana k poročanju.


Vir: Evropska komisija, povzetek sprememb delegiranega akta ESRS "quick-fix" z dne 11. 7. 2025.


Pomembna novost (ZGD-1O, v veljavi od 24. 7. 2026): za poslovno leto, ki se začne v letu 2026 (oddaja 2027), poročanja o trajnostnosti niso zavezane niti družbe prvega vala, katerih čisti prihodki od prodaje ne presegajo 450.000.000 EUR ali katerih povprečno število zaposlenih ne presega 1.000 (zadošča že izpolnjenost enega od pogojev). Za te družbe zgornje olajšave po uredbi "Quick Fix" za poslovno leto 2026 niso relevantne, ker poročilo po ESRS za to leto sploh ni obvezno. Gre za prehodno, enoletno ureditev - za poslovno leto, ki se začne v letu 2027, se že uporabljajo spremenjeni, višji pragovi 70.c člena ZGD-1. Podrobnosti o časovnici in pragovih so v članku o direktivi CSRD.

Zakaj je enoten okvir pomemben?

Pred standardizacijo je vsako podjetje poročalo po svoje, kar je onemogočalo primerjavo in odpiralo prostor za "greenwashing". Enoten okvir to odpravlja: banka, investitor ali kupec lahko trajnostno uspešnost dveh podjetij dejansko primerja.


Za poslovodstvo to pomeni, da ESG razkritja postajajo del poslovne dokumentacije, ki jo pregledujejo financerji in kupci. Kakovostna, standardno usklajena razkritja niso le skladnost - so konkurenčna prednost v dobavni verigi in pri dostopu do financiranja.

Struktura standardov

Steber

Standardi

Področje

Splošno

ESRS 1, ESRS 2

Splošne zahteve in splošna razkritja (upravljanje, strategija, IRO, meritve in cilji)

Okolje (E)

ESRS E1-E5

Podnebne spremembe, onesnaževanje, vodni in morski viri, biotska raznovrstnost, krožno gospodarstvo

Družba (S)

ESRS S1-S4

Lastna delovna sila, delavci v vrednostni verigi, prizadete skupnosti, potrošniki in končni uporabniki

Upravljanje (G)

ESRS G1

Poslovno ravnanje

ESRS 2 organizira splošna razkritja v štiri področja: upravljanje (GOV), strategija (SBM), upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti (IRO) ter meritve in cilji (MT). Ta logika se ponovi pri tematskih standardih.

Kako poteka poročanje po standardih?

Ni treba pokriti vsega - poročate o tistem, kar je za vaše podjetje materialno. Pot je zato naslednja:

  • Analiza dvojne pomembnosti najprej določi, kateri tematski standardi in podatkovne točke so materialni. Več v članku o analizi dvojne pomembnosti.
  • Analiza vrzeli pokaže, kateri podatki za materialne podatkovne točke že obstajajo in kateri manjkajo.
  • Zajem podatkov zapolni vrzeli - pri okoljskem stebru pogosto z izračunom ogljičnega odtisa organizacije za ESRS E1.
  • Razkritje se zbere v ESG trajnostnem poročilu, strukturiranem po standardih.


Ključni izziv v praksi je zbiranje in obdelava velikih količin podatkov iz različnih oddelkov ter zagotavljanje njihove točnosti in revizijske sledljivosti. Prav to je mesto, kjer struktura procesa odloča med kaosom in obvladljivostjo.

Kako ESG ON poenostavi delo s standardi

ESG ON vodi skozi materialna področja ESRS po korakih: od digitalne analize dvojne pomembnosti do strukturiranega zajema podatkovnih točk z revizijsko sledjo. AI asistent Tera ob tem iz internih dokumentov predlaga besedila za kvalitativna razkritja, kar zmanjša ročno delo.

Pogosta vprašanja

Ali mora podjetje poročati po vseh standardih ESRS?

Ne. Poroča se le o materialnih temah, kar določi analiza dvojne pomembnosti. Nematerialna področja se lahko izpustijo, vendar mora podjetje izpustitev ustrezno utemeljiti - prav zato je analiza pomembnosti izhodišče celotnega procesa.

Kakšna je razlika med medsektorskimi in tematskimi standardi?

Medsektorska standarda (ESRS 1 in 2) veljata za vsa podjetja in določata splošne zahteve ter splošna razkritja. Tematski standardi (E1-E5, S1-S4, G1) pokrivajo konkretna področja in se uporabijo glede na materialnost.

Veljajo standardi tudi za MSP?

Velika podjetja poročajo po polnih standardih ESRS. Za MSP je na voljo enostavnejše, večinoma prostovoljno poročanje po standardu VSME, ki ga podjetja pogosto uporabijo na zahtevo bank ali kupcev v dobavni verigi.

Kdo razvija standarde?

Standarde pripravlja EFRAG kot tehnični svetovalec Evropske komisije, sprejeti pa so kot del zakonodajnega okvira CSRD.

Naslednji korak

Ker je materialnost izhodišče vsega nadaljnjega dela, je smiseln naslednji korak razumevanje analize dvojne pomembnosti. Za pregled, kateri standardi so za vaše podjetje relevantni, se obrnite na našo ekipo.

Rezervirajte predstavitev

V 30 minutah vam pokažemo, kako ESG ON ustreza vašemu poročevalskemu procesu.

30 minut · prilagojeno vašemu primeru · brez obveznosti

Povezano

Rezervirajte predstavitev