Direktiva CSRD: kaj prinaša korporativno poročanje o trajnosti

CSRD (Corporate Sustainability Reporting Directive) je direktiva Evropske unije, ki podjetja zavezuje k strukturiranemu poročanju o vplivih na okolje, družbo in upravljanje (ESG) po enotnih standardih, in trajnostno poročanje izenačuje s finančnim.

Za marsikatero podjetje to ni več vprašanje "ali", ampak "kdaj in kako". Pritiski prihajajo z več strani hkrati: banke vključujejo ESG vprašalnike v kreditne pogoje, multinacionalke v dobavni verigi zahtevajo trajnostne podatke od dobaviteljev, neukrepanje pa tvega tako izgubo poslov kot sankcije. Razumevanje direktive je prvi korak do obvladljivega procesa namesto dragega gašenja požara tik pred rokom.

Kaj je CSRD?

CSRD je regulativni okvir, ki nadomešča in razširja prejšnjo direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD). Razlika je v obsegu: zajema bistveno več podjetij in postavlja strožje, podrobnejše zahteve glede vsebine razkritij. Podjetja ne poročajo več po lastni presoji, temveč po evropskih standardih za trajnostno poročanje (ESRS), ki jih razvija Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG).

Cilj je dosledno, primerljivo in zanesljivo poročanje. Trajnostna poročila se oddajajo v strojno berljivem formatu in se zbirajo v centralni digitalni platformi, kar omogoča primerjavo trajnostne uspešnosti (benchmarking) med podjetji na ravni EU.

Zakaj je direktiva pomembna?

Bistvo je v izenačitvi: trajnostne informacije dobijo enako težo kot finančne. To spreminja ESG iz prostovoljne komunikacije v revidirano poslovno obveznost s konkretnimi posledicami.

Za poslovodstvo so tveganja oprijemljiva. Okoljska in družbena uspešnost postaja merilo pri izbiri dobaviteljev, zato neporočanje pomeni tveganje izgube B2B pogodb. Slabša ali manjkajoča ESG razkritja vplivajo na pogoje financiranja pri bankah. Sama direktiva specifičnih glob ne predpisuje - sistem revizij in sankcij določijo države članice ob prenosu v nacionalno zakonodajo; v Sloveniji to ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Koga zavezuje in po kakšni časovnici?

V slovenski pravni red je CSRD prenesena z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M, Ur. l. RS 102/2024), ki velja od 18. decembra 2024. Uvajanje je fazno glede na velikost in status podjetja, izvirni časovni načrt pa sta spremenila dva ukrepa Omnibus svežnja, zato je za vsako podjetje smiselno preveriti svoj konkretni status.

Prvi ukrep - zamik (Direktiva (EU) 2025/794, "stop-the-clock"): poročanje za drugi in tretji val zavezancev je zamaknjeno za dve leti, prvi val ostaja nespremenjen. Slovenija je ta zamik prenesla z novelo ZGD-1N (Ur. l. RS 77/2025), ki jo je Državni zbor sprejel 25. septembra 2025 in v ZGD-1M premakne prvo poslovno leto poročanja za veliki podjetji z 2025 na 2027 ter za kotirajoče MSP z 2026 na 2028.

Drugi ukrep - ožji obseg (vsebinski Omnibus I): poleg zamika je Slovenija z novelo ZGD-1O (Uradni list RS, objava št. 1270/2026, SOP 2026-01-1930, v veljavi od 24. 7. 2026) v ZGD-1 že prenesla tudi vsebinsko poenostavitev - novi, višji pragovi zavezanosti (nad 1.000 zaposlenih in nad 450.000.000 EUR čistih prihodkov od prodaje, spremenjeni 70.c člen ZGD-1) se v celoti uporabljajo za poslovno leto, ki se začne v letu 2027 (oddaja 2028). Ocenjuje se, da bo zavezancev po uveljavitvi novih pragov približno 80 % manj, del podjetij s 500-1.000 zaposlenimi (doslej prvi val po NFRD) pa iz obsega izpade v celoti.

Prehodna izjema za poslovno leto 2026: za poslovno leto, ki se začne v letu 2026 (oddaja 2027), prehodne določbe ZGD-1O izjemoma razbremenijo tudi družbe prvega vala iz zgornje tabele - poročila o trajnostnosti niso zavezane pripraviti družbe, katerih čisti prihodki od prodaje ne presegajo 450.000.000 EUR ali katerih povprečno število zaposlenih ne presega 1.000 (na samostojni oziroma konsolidirani osnovi; zadošča že izpolnjenost enega od obeh pogojev). Ker gre za prehodno, enoletno ureditev, je treba mejne vrednosti za poslovno leto 2027 in dalje znova preveriti po takrat veljavnem 70.c členu, ki pogoja nad 1.000 zaposlenih in nad 450 mio EUR prihodkov zahteva kumulativno.

Tudi podjetja, ki niso (več) neposredni zavezanci, pogosto poročajo prostovoljno - na zahtevo bank, kupcev ali investitorjev - po lažjem standardu VSME za MSP, ki naj bi postal priporočena sorazmerna informacijska meja v dobavnih verigah.

Za prvi val, ki poroča že zdaj, velja še delegirana uredba "Quick Fix" (11. julij 2025), ki za poslovni leti 2025 in 2026 dovoljuje izpust več razkritij; podrobnosti so v članku o evropskih standardih za trajnostno poročanje (ESRS).

Viri: Direktiva (EU) 2025/794 (stop-the-clock); ZGD-1M (Ur. l. RS 102/2024); ZGD-1N (Ur. l. RS 77/2025); ZGD-1O (Ur. l. RS, objava št. 1270/2026, SOP 2026-01-1930, v veljavi od 24. 7. 2026); gov.si, 25. 9. 2025.

Kako poteka poročanje po CSRD?

Proces je zasnovan kot sistematično zaporedje korakov:

• Skrbni pregled (kontekst organizacije): pregled poslovanja in identifikacija vplivov, tveganj in priložnosti (IRO).
• Analiza dvojne pomembnosti: določitev, katere trajnostne teme so materialne z vidika vpliva in finančne pomembnosti. Podrobneje v članku o analizi dvojne pomembnosti.
• Analiza vrzeli: ugotovitev, kateri podatki za podatkovne točke manjkajo ali so nepopolni.
• Akcijski načrt in strategija razogljičenja: ukrepi za zapolnitev vrzeli in merljivi cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz izračuna ogljičnega odtisa organizacije.
• Implementacija in poročilo: izvedba ukrepov in priprava ESG trajnostnega poročila.
• Omejeno zagotovilo revizorja: začetne revizije temeljijo na omejenem zagotovilu (limited assurance), s pričakovanim postopnim prehodom na razumno zagotovilo.

Kako ESG ON poenostavi pot do skladnosti

Namesto razpršenih Excel datotek in dragih all-or-nothing svetovalnih projektov ESG ON ponuja modularno, vodeno pot: podjetje zakupi le module, ki jih potrebuje, AI asistent Tera bere interne dokumente in samodejno izpolnjuje podatkovne točke, izhodi pa so revizijsko pripravljeni. Tako proces ostane obvladljiv tudi za manjšo interno ekipo.

Pogosta vprašanja

Kdo mora poročati po CSRD?

Obveznost je fazna in vezana na velikost ter status podjetja - od velikih subjektov javnega interesa do kotirajočih MSP-jev. Ker je natančna časovnica spremenjena z Omnibus svežnjem, naj vsako podjetje preveri svoj konkretni rok glede na aktualni nacionalni prenos direktive.

Kakšna je razlika med CSRD in NFRD?

NFRD je predhodnica z ožjim obsegom zavezancev in manj zahtevnimi razkritji. CSRD razširja krog podjetij, predpisuje poročanje po standardih ESRS in uvaja obvezno revizijo trajnostnih informacij, s čimer jih približa standardom finančnega poročanja.

Kako se ESRS povezuje s CSRD?

CSRD je zakonodajni okvir, ki določa, da podjetja morajo poročati, ESRS pa je nabor standardov, ki določa, kako naj poročajo. Direktiva torej postavlja obveznost, standardi pa vsebino in obliko razkritij.

Kaj tvega podjetje, ki ne poroča?

Poleg sankcij, ki jih določijo države članice, je tveganje predvsem poslovno: izguba dobaviteljskih pogodb pri kupcih, ki ESG postavljajo kot pogoj, in slabši pogoji financiranja pri bankah.

Naslednji korak

Pot do skladnosti se začne z razumevanjem, katere teme so za vaše podjetje sploh materialne. Nadaljujte z branjem o evropskih standardih za trajnostno poročanje (ESRS) ali se obrnite na našo ekipo za pregled vašega položaja.